Koga `ivata vo termometrite vo Demir Kapija, Skopje i [tip ke po~ne da zovriva, toga{ ultramarinskata sve`ina na morskite vodi sama iznurnuva na povr{inata na site se}avawa i stanuva kopne`. I toga{ ~ovek obi~no misli na Grcija i na egejskite vodi. Ne na Jadran, ne na apstraktniot Mediteran, tuku na Egejot. Pove}e na gr~kiot, me|u Tasos i Asprovalta, zaradi blizinata, a pomalku na onoj turskiot tamu me|u Helespont i Ku{adasi. I ~esto }e se slu~i duri i obi~no pretpazliv na{ ~ovek da pomisli deka po dva vikenda vo Solun ili po nivno Thessaloniki, skoro da ja ima Grcija v xeb.

Od edna strana toa e ubavo ~uvstvo: ja potkrepuva samouverenosta deka zavleguvaweto i prestojot vo Grcija mo`e da odi podma~kano. Tuka, so taa predraspolo`ba se iscrpuva celata "ubavina" na taa, jasno, sosema pogre{na pretstava deka preku Solun mo`e da se otslika raznobraznosta na prostorot na poimot Grcija ili, u{te pomalku, kulturnata, civilizaciska naplastenot koja go pravi ma|epsno privle~en. Od druga strana toa e opasno ~uvstvo: go mami ~oveka deka cela Grcija e gore-dolu kako Solun odnosno deka atmosferata na Solun vladee nasekade niz Grcija. Voop{to ne e taka.

Triagolnikot {to go formiraat pravcite Idomeni - Katerini i Idomeni - Kavala so zamislenata ju`na linija Katerini-Kavala i se {to i pripa|a na taa takva, zamislena teritorija, za 80 ili 90 procenti turisti e vsu{nost celata Grcija vo koja tie letuvaat ili vikenduvaat od godina vo godina. Vo apogejot na "jugoslovenskiot bran" od sedumdesettite godini na minatiot vek okolu 720.000 turisti so crveniot paso{ na SFRJ se slevaa godi{no vo Grcija. Spored {iroko rasprostraneto mislewe kaj nas, tie letuvalci ja izgradija i Asprovalta i Paliuri i site zafrleni, pravlivi selca na prviot i na vtoriot krak na Halkidik. Ubavo, no toa, sepak, ne e "onaa" Grcija. Atina, na primer. Duri i ona {to tie go vikaat Makedonija nema vrska so "onaa" Grcija, so pridavkata Hellenic i so Elinite.