Toa {to nie si go vikame Solun a vsu{nost mnogu pred i da znaeme deka voop{to postoi takvo mesto si bilo Thessaloniki nalikuva na srpskoto "Be~" kako toponim za avstriski " Wien" (nekoga{na rimska krepost Vindobona, koja nie vo Makedonija si ja vikame fino anglicizirano Viena) ili nivnoto "Nema~ka" koja a{i}are e "Ima~ka" makar{to oficijalno e "Doj~land" iako za edni e "Germanija" a za drugi "Alemaw". Seto toa toponimsko {arenilo naj~esto postoi, {to bi rekle kom{iite, "Na bazi bez osnove".

A i da imalo nekoga{ nekakva osnova - taa so vreme e sosema izlitena i sega ja nema, ostanat e samo toponimot. Kako i da e, Thessaloniki i Solun e s{to kako isto i toa mu e toa, bez kakvi i da e skri{ni nameri zad faktot. Bidejki i dvete imiwa se makedonski na ne mal broj na{i lu|e ne im pre~i da gi koristat po `elba.

Inaku, Thessaloniki se vika taka ve}e celi 2420 godini. Tamu vo 316-ta godina pr.n.e. toa ime na gradot mu go dal eden marginalen general (za edni Kasandros za drugi Kasander) vo vojskata na Aleksandar Treti nare~en Makedonski ili Veliki. Sega, da bil i tripati potalentiran vojskovoda~ otkolku {to bil, Kasandros ne }e mo`el da prekrstuva va`ni gradovi tolku blizu do prestolninata i da gi nare~uva vo slava na svojata sopruga ako Aleksandar ne bil mrtov ve}e sedma godina. Imeno, iako rodena }erka na Filip Vtori Makedonski (na reqefot desno), ovaa Thessaloniki mu bila samo polusestra na golemiot Aleksandar. Filip, po edna svoja zna~ajna pobeda vo Tesalija, objavil deka devoj~eto, koe mu go rodila nekoja od konkubinite pa zatoa bilo princess manquee, ne }e se vika Niki (kako {to bilo voobi~aeno) tuku Thessaloniki : Tesaliska Pobeda ili Pobeda vo Tesalija. Toj si ja zgri`il }erki~kata taka {to ja oma`il za svoj general. Onie 12 godini me|u ubistvoto na Filip Vtori i smrta na sin mu, Aleksandar Treti, ne se ispolneti samo so bleskavi pobedi so `alen kraj po dale~ni zemji tuku i so mnogu odmazdi i klawa doma, vnatre vo krugovite na kralskoto semejstvo.

Vo toa vreme (kon 315-ta pr.n.e.) onoj Kasander se borel na `ivot i smrt so Olimpias (na reqefot levo) vdovicata na Filip i majka mu na Aleksandar, koja go grabnala regentstvoto vrz kralstvoto obiduvajki se da vladee vo ime na vnu~eto, no ne uspeala da go uni{ti Kasandersa. Toa go platila so `ivotot. Toa e takanare~en period na Diadohite (samore~eni naslednici na Aleksandar) vreme na krvavoto par~osuvawe na imperijata. Vo toj kole` me|u Makedoncite, Kasander }e nadvladee i samiot }e se proglasi regent. Kalkulirajki deka preku `ena si Tesaloniki negovite potomci fakti~ki imaat kralska krv direktno od Filip Vtori, toj }e uredi da se pogubat i Olimpias i Roksana, majkata i soprugata na Aleksandar, a po niv i mom~enceto, oficijalno proglaseno za kral kako Aleksandar ^etvrti Egus Za deteto se znae samo toa deka imalo 13 godini koga umrelo. Na toj temel i po nalog na onoj Kasander }e po~ne da se zboruva za Tesaloniki, Tesaliska Pobeda, grad so makedonsko kralsko ime. Devet godini potoa Kasander ke se objavi za kral na Makedonija. Na prviot krak na Halkidik ima malo selce {tyo se vika Kasandra.

(Patem, kaj nas se sre}ava `ensko ime Pobeda, dodu{a mnogu retko. Svoevremeno go dobivaa }erki na zaneseni revolucioneri. Mislam deka toa be{e moda me|u crvenite vo periodot na 30-te godini od minatiot vek. Edno od tie devoj~iwa se razvi kako fina mlada `ena (se vika{e Pobeda Gareva) i mu stana, kako {to e red, `ivotna sopatni~ka na Kiro Garev, kremen komunist od Kumanovo. zavr{ija tragi~no: nego udba{ite na Leka Rankovi} i Boro ^u{kar go utepaa na Goli Otok. Samata pak Pobeda zagina vo Zemjotresot zaedno so }erkata, edna briljantna mlada intelektualka koja nose{e poskromno revolucionerno ime, Iskra. )