Ios i Santorini odat eden kraj drug kako Gospod i {e{irxija, ama taka im se pa|a vo ovaa elektronska raspredelba na prostor i temi. Santorini e bo`estven ostrov: i mitologija i nauka, i fantazija i realnost, se isprepleteno i nesporedlivo so ni{to drugo. Koga se istovarivme prviot pat so mojot bata Gace (stanuva zbor za Gavrilo Gavrilski. ~ovekot koj go napravi Makpetrol ova {to e denes) na Santorini - }e se vratevme nazad po prviot ~ekor. Izlezeni od eden super komfor i luksuz na kruzerot Jasson na Epirotiki Lines, se najdovme na eden tesen kej. Nad nas edna strma, bukvalno kako so no` ise~ena strana na planina a na nejziniot vrv, pod oblaci, rab od ku}i. Na kejot kako na rok-koncert vo Ne smrde{e tuku korne{e na avgieva {tala, se slu{a{e prituleno rikawe na nekakvi magariwa a `ivotni nikade. Bea zad yidot. Koga stanuva zbor za Mikonos site kriteriumi odat ni~kum. Ovoj gol, kamenest ostrov se afirmira kako kultno mesto. Prirodata ne mu dala ni{to posebno i toa {to stana xet-set lokacija treba da mu blagodari (a toa i go pravi) na Demis Rusos i prijatelite. Mikonos e mal ostrov: od prilika 10 na 8,5. km. so okolu 5300 `iteli ~ija preokupacija e turizmot. Toj turizam ne temeli vrz interes za nekoja bogata istorija. Celokupnata gr~ka mitologija Mikonos go spomenuva samo edna{, tangentno, kako mesto kade Herkul gi ubil Gigantite i deka toa karpite okolu ostrovot bile nivnite rasfrlani trupovi. Na samo 95 nauti~ki milji od Atina i 71 milja od Rafina toj e lesno dostapen bilo so feri, hidrofoil ili avion. Od Pirea do Mikonos se patuva okolu 6 ~asa, od Rafina so hidrofoil nitu dva a so avion od Maraton okolu polovina ~as.Nad centralnoto naseleno mesto, Mikonos-Hora, na edno malo brdo {to go vikaat Kastro, ima eden broj me|usebno skladno povrzani crkvi {to nosat zaedni~ko ime Sveta Bogorodica "Paraportiani". Toj kompleks e nacionalen kulturen spomenik. Mestoto ima tri muzeja, Arheolo{ki so naodi od sosedniot ostrov Renia, Etnografsko-folkloren so {to da e i Pomorski muzej na Egejot. Ova e mnogu zvu~no ime za ona {to ima vo nego. Vtoro meswto po Hora e 8 km kon istok oddale~enoto selo Ano Mera kade za eden Veligden me zaglavi kirios Manos pa mo`e da ka`am deka ima eden manastir Sv. Bogorodica Turliani i vo nego nekoja kalfinska rezba. Inaku vo april tvrdam deka vremeto e yibra a od ona {to podocna go iskusiv vo juli i avgust deka Mikonos e samo za so tajfa koja prvo mo`e ili saka da funkcionira so homoseksualci i lezbejki i koja, vtoro, ima brdo pari da gi ar~i vo toj ambient. Mladi skopjani odea na Mikonos vo vremeto koga be{e "~ist" xet-set centar i rabotea tamu po disko-klubovite {to tre{tat celaa no}, do zori, i se falea deka zarabotuvaat mnogu, donesuvaa kr{ auta, i taka. Vo ponovo vreme na{i lu|e i ako odat na Mikonos - ne zboruvaat za toa.

Veke decenii ova segr~ki centar na inaku proka`aniot od crkvata i mirjanstvoto homoseksualizam. Negovite pla`i se za gr~ki ili kikladski merila - standardni. Nivna karakteristika be{e nudizmot no specijaliziraaniot naturisti~ki veb-sajt se `ali deka se poveke "tekstil" navleguva po "nivnite" pla`i koi stanale kombinacija na "strejt, gej i lezbian" inaku norma za Mikonos. Ponovite nivni izve{tai velat deka 90 otsto od site lu|e na pla`ite bile goli homosekcualci.

Eve na primer Palladium (levo). Ova e hotel od "A" kategorija so 40 sobi na Platis Yalos Beach (ne ba{, ima dobri 300 metra do taa paralija) i edno ~etiri km do Mikonos. Ako legne ~ovek na onie lige{tuli bez senka i so ona zra~ewe okolu nego od sekade - mo`e da go udri damla za ~erek ~as. Soba (vo standardna izvedba, onie so zatvorenite kapaci, protiv sonce, a imaat i luksuzna izvedba, edno {est kvadrati pogolem prostor) so pojadok, od 1 april do 28 maj za eden ~ovek ~ini 85 evra, za dvajca e samo 96 (odvaj 48 po lice) a za trojca e 120, zna~i po 40. Taa istata od 28 maj do 18 juni ~ini 120 odnosno 132 ili za trojca 165 evra. Toa se fini 38 nasto pove}e otkolku pred tri nedeli: doa|a sezonata, ~ovek, {to ti e! Da, no od 18 juni do 23 juli pak taa ista standardna soba ima novi ceni. Toga{ taa ~ini 145 pa 156 odnosno 186 {to zna~i novo poskapuvawe ({to ti e, ~oveku, doa|a sezonata) od skromni 16 nasto na prethodnite. Ako mislite deka toa e toa - imate gre{ka. Imeno, od 23 juli do 6 septemvri (znaat deka Makedoncite toga{ se vra}aat doma, za denot na nezavisnosta na FIROM ili taka ne{to) istata soba ~ini 180 pa 192 za dvajca odnosno 240 evra na den za trojca nagneteni vo nea so vklu~en pojadok. Toa zna~i (znam deka ste u~ele delewe, no zadovolstvo mi e) 80 po ~ovek. Dvajca }e platat po 96 a eden sam fini 180 evra...dokolku prestojuva minimum tri dena. Ete ja sobata, ene go prozorecot za svetlina a levo od lusterot kutijata koja, ako raboti, pu{ta laden (ne zna~i sve`) vozduh. Da. Ako ste samo dve no}evawa gost kaj Palladium }e doplatite u{te 10 otsto vrz osnovnata cena na sobata. Taka, taa mo`e da ~ini od 105 do 210 evra me|u 26 maj i 6 septemvri. Zgora na ova Paladium bara celosno platena smetka najmalku tri nedeli PRED doa|awe, {to e prili~no neudobno za gostite za{to ako otka`at do osum dena pred fiksiraniot datum na pristignuvawe - 50 otsto od uplatenata suma gori. Otka`uvaweto me|u sedum i eden den pred doa|awe se pla}a so globa od celi 75 otsto od celokupno uplatenata suma, pa ete, povelete. (Ovaa politika na pretplata i visoka globa na otka`uvawe ja imaat re~isi site hoteli).

Mikonos Palace Hotel (levo) koj e direktno na pla`ata, ili Petinos Beach Hotel & Appartments tuka blizu do nego ne se poskapi. No dr`at gore-dolu takvi ceni. Duri i hoteli kako Apollonia Bay (gi ima site zgo|i i nosi "A" kategorija) iako po pet-{est kilometri od Mikonos, se skapi. Ovoj Apolonia Bej, ubavo rasposlan stotina metri nad edna mala pla`a (se vika Agios Ioannis) koja ednovremeno e i pristan za barki i ~unovi, bara apsurdni 312,5 evra za trojca me|u 16 juli i 21 septemvri. Ova insistirawe na soba za trojca mo`e, no voop{to ne mora da zna~i deka tatko i majka }e pojdat na Mikonos so sin ili }erka od kolku i da e godini, a u{te pomalku za da pominat odmor spiejki vo edna soba. Mo`e poentata e da se stimuliraat onie koi sakaat da se trojca vo soba od koja i da e pri~ina no toa e neva`no. Sto evra za leglo na no}. Cool, man!

Santa Marina, me|utoa, gi "{i{a" site, toa e ekstra kobasica. Kaj niv me|u 10 maj i 11 juni klasi~na dvokrevetna ~ini 253 me|u 11 juni i 16 juli 334 a tamu od 16 juli do 13 septemvri odvaj 438 evra. De Luks dvokrevetna e okolu 25-30 otsto poskapa. Ova e mesto za lu|e so pari. Apartmanite so edna spalna se od 630 do 828 vo {picot na sezonata a imaat i tri vili (sekoja so sopstven bazen i zelena treva srede pustelijata naokolu) i najgolemata e za 8-10 gosti i ~ini trkalezni 7500 evra na no}, tri no}i minimum. Pa kako. Em tri kilometri od Mikonos!

Smestuvawe, jasno, se nao|a i vo samiot grad. Mikonos ima hotelska ku}a koja sosema negr~ki se vika Belvedere (desno). Po edno 30 godini profesionalen opit so turizmot i negovata terminologija, od niv nau~iv deka pokraj "von-sezona", "niska sezona" i se tamu po keif do "visoka sezona" postoi i "vrv na visokata sezona" kako oznaka za povisoki ceni na smestuvaweto. Kaj Belvedere "visoka sezona" se smetaat periodite od 18 do 28 april, od 30-maj do 11 juni i od 15 do 26 septemvri a deka nivniot kalendar veli deka "top high season" trae od 12 juni do 26 septemvri, pa vie kako sakate. Aha, vo toj period dvokrevetnite so pogled na more ~inat 340 evra dodeka onie svrteni kon gradinata se samo 255 za dvajca na no}. Verojatno }e umram pred da sfatam zo{to nekoj bi pla}al 340 pa da se istegnuva na prsti vo zatvorena soba za preku prozorec, niz zatvoreni kapaci i preku iljada pokrivi da yirne par~e more. Logika na prost Makedonec. Ako ~ovek ne e roden za xet -set badijala mu e i da ima pari. A ako e roden - pari ne mu ni trebaat. Ubavo mi veli @vane - dojdi si na Kefalonija pa da vidi{ {to e raj!

Jasno deka Mikonos ima i drugi hoteli. Me|u niv se Madalena i Adonis, i dvata "C" kategorija no ~isti, pristojni mesta so fina lokacija. Kaj Madalena ima i 4-krevetni sobi i tie se iznajmuvaat za 138 evra (bez pojadok. toj ~ini 5) dodeka 3-krevetnite se 126 evra. Kaj Adonis trikrevetnata isto vo {picot (19 juli-13 septemvri) ~ini 156 evra. Zo{to taa e celi 195 evra narednite dve nedeli }e mi ostane misterija. Zgora na se, kaj Madalena {picot na sezonata trae do 31 avgust pa kaj niv potoa 3-krevetnata ~ini 105 evra (toa se 50 odnosno celi 90 evra pomalku na den otkolku kaj Adonis! Ista kategorija, ista klima a za tri dena 270 evra razlika!).
Ova, mislam, e najiscrpno objasnuvawe za{to e prili~no nerealno da se o~ekuva precizna informacija za site hoteli vo site mesta na cela Grcija. Takov im e tabietot na lu|eto.

Stariot zaveduva~ na ubavi momi, pu{tarakot Zevs, ja zabremenil dolgokosata Leto. Bogovite znaele deka taa nosi bliznaci. Posejdon, roden brat na Zevsa, razbral deka snaa mu Hero, zakonskata sopruga na Zevs, bila zaslepena od qubomora i pojdena da ja ubie kutrata qubovnica na bogot na bogovite, pa se resil da ja zasolne Leto da mo`e da se porodi nekako. Ne mo`ejki da ja sopre Hera, deverot go sozdal Delos i go zalengeril tuka. Hera nemala pretstava deka postoi takvo ostrovce pa ne ja ni barala Leto na taa strana. I taka, Leto pod edno palmino drvo gi rodila Apolon i Afrodita. Potoa bilo veke se docna: Apolon bil tolku ubav i mo}en {to duri i Hera ne mu mo`ela ni{to. Toa e objasnuvawe na imeto Delos koe zna~i "pojaveniot". Taka veli mitologijata.

Istorijata pak veli deka Fenikijcite go naselile Delos pred nekoi 5,000 godini. Negovata poverodostojna istorija e mnogu pokusa. Pozitivno se znae deka vo 7-ot vek p. ne. na Delos imalo Jonijci zatoa {to se pronajdeni arheolo{ki tragi od niv. Ve}e vo pettiot vek p. ne. bil zna~aen komercijalen centar a 100 godini podocna ramnosilen so Rodos. Temel na toj procut e Deloskata federacija, so drugi zborovi sojuz na Kikladskite ostrova, ustroen 478 p. ne. Kon krajot na tretiot vek ostrovoto broelo okolu 25,000 `iteli. Spored gr~koto ministerstvo za kultura Delos bil deklariran kako "sloboden i nezavisen (od Atina) vo 314 godina p. ne., i deka nezavisnosta na ostrovot traela se do 166 p. ne. koga Rimjanite im go dale na Atiwanite." Sega, {to sloboda i nezavisnost e toa koga te davaat komu koga sakaat e mrvka te{ko za sfa}awe no toa ne e va`no za{to (spored istiot izvor) vtorata dominacija na Atina vrz Delos zapo~nala so energi~no etni~ko ~istewe: site Delosjani bile prisilno iseleni vo Ahaja na Peloponez.