Spored posledniot popis (2001 godina) Grcija ima 10,.964.020 `iteli, 2,2 milioni pove}e otkolku pred 30 godini. Koga `iveev tamu, pred edno ~etvrt vek, Grcite bea em pomalu na broj em nekako posaglam i toa najubavo se gleda{e od semejniot `ivot. Drugar mi Mile Naumovski tamu nekade 71-ta, koga zaglavivme srede edna svadba na Peloponez, go gleda popot, so prcel ubavo svitkan vo kok, bradata negibnata ama spitomena, blagorodna, svadbarite doterani kako kukli, ni traga od pijana rabota, zjae vo niv pa mi veli: "E, ovde bi se ven~al po vtorpat".

Taa godina, gledam po statistikive, imalo 73.350 ven~avki (8,3 na 1.000 `iteli). Sega, 2001-ta, 58.491 ili 5,3 na 1.000 `iteli. Toga{ se rodile 141.126 deca sega 102.282 ({to se gleda i od tabelata ovde privedena) i veli deka ne{to seriozno e izmeneto vo demografijata. izgleda neverojatno no toga{ umrele 73.819 lu|e a sega 102.559, {to e prosto neverojaten podatok.

Na ovaa medicina, na ovoj standard 30,000 lu|e pove}e da umiraat vo toj mediteranski raj? Ima pove}e avtomobili, soobra}ajot e haoti~en no brojot smrtni slu~ai od nesre}i ne e zgolemen: ppopretpazlivi se lu|eto. No zatoa dvapati pove}e ({okira~ki 27.000 umirawa godi{no) sega otkolku porano. se rezultat prvenstveno na kardiovaskularni problemi i neoplazmi.
Za 20 godini brojot bolnici e namalen od 595 (vo 1984-ta) na 337 (vo 2000-ta) i toa kako vo javniot taka vo privatniot sektor. Ima pomalku legla no zatoa zna~itelno pove}e lekari i sestri, {to zna~i deka kvantitetot se transformiral vo kvalitet. Ubavo. Vo obrazovanieto e sli~no - so taa razlika {to sega 250.000 deca pomalku odat vo osnovno u~ili{te iako nastavnici ima pove}e! Sli~no e i so gimnaziite i liceite: celi 50.000 u~enici pomalku sega otkolku pred ~etvrt vek. No zatoa brojot studenti e vdvoen: nekoga{ 80.000 sega 160.000.