|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
SODR@INA |
 Ako se premeri preku kopno i voda, od Prespa preku Krf pa na jug preku Kefalonija pa Pilos do Hanja na Krit i toga{ na istok tamu do Kastelorizon i dol` turskiot
breg nazad preku Rodos, pa na sever preku Samos, Hios, Mitilini i Samotraki do najisto~niot kopnen rab kaj Edrene i od tamu direktno na zapad, preku Komotini, Ksanti,
Serez, Kuku{, Voden do Kostur pod Prespa za da se zatvori krugot, Grcija zafa}a povr{ina od okolu 500.000 kvadratni kilometri. Oficijalno, me|utoa, nejze i se
pripi{uva teritorija od samo 131,957 kvadratni kilometri suva po~va pa taka proizleguva deka e male~ka kako Anglija ili kolku polovina Britanija. Toa, jasno, e privid,
za{to so nejzinite 2,000 ostrovi (od koi samo 187 se naseleni) Grcija sepak efikasno kontrolira impozantni 20 otsto od bazenot na Sredozemnoto more (Mediteranot ima
povr{ina od 2,5 milioni kvadratni km.) makar{to povr{inata na site tie ostrovi, ~estopati spili, goli karpi i nevidena pustelija, iznesuva se na se 18 otsto od celata nejzina oficijalna
suvozemna teritoirija. Toa se okolu 24,000 kvadratni kilometri. Me|utoa pove}e od polovinata od taa vkupna ostrovska povr{ina otpa|a na Krit, Evia, Rodos i za ater na @vane, eve
Kefalonija.
Duri i da ne mora da se izvozi, rastojanieto me|u Neapolis, vo lakonija, na krajniot jug na Peloponez pa do Orestiada, vo okrugot Evros, nekolku kilkometri od Edrene, iznesuva impozantni 1144 km. drumski pat (pove}e od Gevgelija-Kraw) niz slikoviti predeli. Poentata na ovie prekutrupa sporedbi e deka Grcija e taka rasposlana na ~istoto kontinentalno kopno a nadvor od nego taka izmozai~ena niz moriwata {to ja zapliskuvaat, {to saka mnogu da se vidi i u{te pove}e da se pro~ita za da se zapoznae duri i samo nadvore{no, onaka, kako gola, fizi~ka geografija. Makar{to sovladuvajki go patot niz xuxestata ramnicata kon Solun toa ne udira v o~i, Grcija e izrazito planinska zemja so glavno neplodna po~va. Koga e ~ovek istegnat na pla`a gleda samo more i priureden za turizam breg. Zatoa duri i kaj Leptokarija, direktno pod Olimp, li~i kako cela Grcija da pliva na more i samo ovde-onde da se izvi{uva po nekoe planin~e. Privid: nad 80 otsto od celata teritorija na na{iot ju`en sosed se planinski verigi od goli karpi varovnik, peso~nik ili mermer. Kako nekoj so ~e{el da pro{ol vo nasoka severozapad- jugoistok. Me|u planinite tesni dolini i mali kotlini {to nekoga{ bile ezera. Po seopkru`uva~koto more i surite planini tie dolini i kotlini ~ija boja potse}ava na izbledena od sonceto keramida, se treta bitna karakteristika na Grcija. Centralnata me|u site tie verigi ja formira Pindskiot masiv {to zapo~nuva od makedonsko-albanskata granica i ja deli Grcija na dve. Verigata samata e skinata so preminite Mecovo i Timfristos me|u koi se nao|a samiot Pind, planina glavno od varovnik i {iroka okolu 35 km. Ju`niot del na masivot, po prevojot Timfristos, e {irok okolu 80 km. i prakti~no neprooden a go formiraat izme{ani steni varovnik i peso~nik. Najvisokiot vrv na verigata, Smolika (2637 m.), se nao|a vo nejziniot severen del, nad Mecovo. Severniot rab na Grcija go pravi eden drug masiv {to poa|a od korenot na Pindskata veriga i te~e vo pravec zapad-istok dol` granicnite linii so nas i so Bugarija. Nego go pravat gromadi na onoj nepomestliv Hercinijanski blok. Toa e relativno tesen pojas, kako remen. Tokata kaj Prespa, vrvot do turskata granica kaj Edrene. Vo nego tekovite na Aliakmon, Vardar, Struma, Nesta i Marica naplastile bogati aluvijalni nanosi koi vo slu~aite na ustijata na Nesta i Marica se mo~urlivi no okolu Struma, Vardar plodorodni. Jugoisto~niot kraj na pindskata veriga se ras~ataluva dvojno i sozdava nekolku celini. Ednata od niv ja pravat masivite so koi dominiraat Pilion pod Volos i, kone~no, bo`estveniot, ~esto vo beloperduvesti oblaci zavien vrv na Olimp (2917 m) . Pod toj prostor, kon jug, se bazenite (nekoga{ ezera) na Tesalija, Trikala i Larisa. Vistinska Grcija. Nea ja objavuvaat Termopilite i na krajot dvorogiot vrv na Parnasos (2475 m.) mitolo{ka rezidencija na site Muzi, od kade prska preubav pogled kon depresijata na Atika so Atina. ^empresi, borovi, maslinovi drvja, smokvi, kosten i leskar.  Posledna celina na kontinentalna Grcija e Peloponez, poluostrovo koe tehni~ki e ostrvo zaradi toa {to so ve{ta~ki kanal e otse~eno od kontinentot. Nego nekoi go vikaat i Morea. Planinskata
masa i platoata na proslaveniot Peloponez ja formiraat neplodni karpi varovnik niz koi potocite i rekite poniraat ~asum. Od prilika vo negoviot centar e Tajgetos (2100 m.) siot bel dolomit, opkru`en so maslinovi
i planta`i portokal pa i kosten, no do edna viso~ina. Potoa gol i pod sneg (na fotosot levo), po usoite duri do maj. Ova e Arkadija.  Tajgetos, inaku, se spu{ta, troprsto, sosema nalik na Halkidik, na jug
pa izgleda kako toj da go izdol`uva Peloponez so namera barem so edniot prst da dopre do Krit, Dol` severniot i zapadniot rab na poluostrovoto ima malku ramnicata, i taa iako skudna, e plodna.
Lakonija, Mesinia i Argolida se trite najzna~ajni zalivi na Peloponez. Zapadniot del na kontinentalna Grcija, od bregot na Jonsko more pa do masivot na Pind i od nad Patras do granicata so Albanija e prostor na Arkananija i Epir, od pamtiveka najsiroma{nite regioni na zemjata. Bez ogled {to vrne`ite go odr`uvaat zelen i mnogu porazli~en od drugite delovi na Grcija, Epir e te{ko prooden. Toa go znaat site koi go sovladuvale patot od Mexitlija kon Igumenica i nadolu za Parga i Mesolongi. Aluvijalnoto pole na Arta go hrani i go navodnuva reki~kata Arahtos. Vo rezime mo`e da se ka`e deka site planinski verigi na Grcija se formirale so pritisokot na takanare~enata Afrikanska plo~a koja dvi`ejki se na sever turka se pred sebe i predizvikuva katastrofalni zemjotresi vo po{irokiot region. Bidejki stanuva zbor za meki karpi (peso~nik?) tie pod onoj ogromen pritisok se isfaltale, taka da ka`am kako plisirano zdolni{te zatoa {to nemale kade: nad niv e gromada od tvrda plo~a (Hercynian block) koja ne se pomrdnuva. Proizleguva deka eden zna~aen del na Grcija (pa i Makedonija) se nao|a me|u ~ekanot na "Afrikanskata plo~a" i nakovalnata na "Hercinijanskiot blok". Za ova dvi`ewe na plo~ite vrz magmata na zemjinata vnatre{nost ima pove}e na stranicite na na{iot veb-sajt www.zemjotres.net. Inaku edna od posledicite na ovaa geolo{ka nestabilnost se brojnite naslagi na mermer (toa e peso~nik vidoizmenet pod `estok pritisok i visoka temperatura) i vulkanskata aktivnost kaj Santorini. Enciklopedija Britanika se povikuva na gr~ka legenda spored koja Gospod ja raseal plodnata po~va so sito niz planetata a od kamewata {to ostanale ja napravil Grcija, pa zaklu~uva (hrabro) deka "golioit pejsa` e onoj silen motiv {to gi prinuduval Grcite da se otseluvaat, proces {to trael so vekovi seè do mnogu skore{no vreme". Nikolas Gejx (vistinskoto semejno ime mu e Gacojanis) koj be{e dopisnik na Wujork Tajms vo vremeto koga `iveev i rabotev vo Atina, vo svojata konfuzna kniga "Elas, portret na Grcija" pi{uva deka samo 25 otsto od teritorijata na zemjata e obrabotliva a odvaj 10 otsto od toa - plodna po~va. So drugi zborovi 3000 kv. km. plodorodie (gore-dolu kako dve Pelagonii) da prehranuvaat nekoi 10 milioni narod. Za nego osven Grci, kozi i (na sever) divi sviwi malku drugo mo`e da opstane vo taa golotija. Kolku i da e privedeniot citat hiperboli~en, ostanuva argumentot deka karakteristikite na po~vata mnogu silno se otslikale vrz istorijata i karakterot na lu|eto. Vo sporedba so zanemarlivoto vlijanie na po~vata i klimata na Holandija (kako {to nie go vikame kralstvoto na Niskite Zemji) vrz Da~ovite - ovaa sugestija za korelacijata me|u gr~kata po~va i gr~kiot karakter e mnogu delikatna tema koja zagovara postoewe na fenomen . |
|
|---|---|---|
