Vaka Rafael (Raphael ili Raffaelo Sanzio di Urbino, 1483-1520) si ja zamisluval ~uenata Atinska filozofska {kola na nesre}niot Sokrat (469-399) od kogo nema ostanato ni par~e hartija - samo preraska`uvawa i citati na negovi misli i stavovi zapi{ani od u~enicite. [kolata, me|utoa, e rasadnikot ili, podobro, ko{nicata na sevkupnata klasi~na atinska misla, a Sokrat prvata matica. ]e % se vratime na Akdemijava, no prvo da go raskrinkam blesokot {to i go pripi{uva Rafelo od Urbino. Vakvo idealizirawe na samiot fizi~ki izgled na atinskite gradbi ne poso~uva tolku na nekriti~nosta ili neupatenosta na Rafael. Onie dvajca vo centarot ne se rektorite Sokrat i Platon (kako {to bi trebalo) tuku rektorot na Akademijata, kirios Platon so neizbraniot kandidat za rektor Aristotel. Zna~i kako {to ne bi trebalo. (Dolu desno, detaq: Aristotel mu ja prepu{ta po~ituva~kata desna strana na svojot mentor, kako {to e red.) Sokrat e zbutan levo na fotoot na ovaa, povelete u{te eden link, ogromna freska vo Vatikan.

Papite i kardinalite ne bi dopu{tile takov kiks vo protokolot ako Sokrat ne bi bil ama totalno neprikladen za afirmacija preku ova delo nara~ano od Vatikan. Nego kako rektor go nasledil Platon (427-347) avtor na onoj kapitalen opus Republika. Niz Republika toj (sli~no na dragiot d-r prof. Kiro Temkov) najmnogu insistira na eti~nosta vo vladeeweto. Takviot stav nikomu ne pre~i. Me|utoa, za razlika od Sokrat ili Platon, razmislite na Aristotel (384 - 322) vo srednovekovniot mrak se otkrivaat kako nau~na sve`ina i stanuvaat sto`eren potpira~ na oficijalnata, izlezna filozofska pozicija na Rimokatoli~kata crkva. Toa e toa. Dodeka Platon, kone~nite vistini (realnosti) gi bara - i gi nao|a {to e pova`no - vo ideite ili ve~nite formi (mo`ni za osoznavawe samo niz razmisluvawe) dotoga{ negoviot najnadaren u~enik tvrdi deka kone~nite vistini i realnosti se vo predmetite, vo fizi~kite ne{ta okolu nas, vo ona {to mo`e da se vidi, da se pipne, vo ona {to mo`e da se razbere niz li~en opit. Toa e realnoto. Kako heliocentrizam, kakva teorija na relativitet. Se e fiksno i se se gleda. Kakvi idei, kakvi gluposti. Ideite se vo Biblijata. Koga toa }e se sfati kako nepogre{na i oficijalna pozicija na institucijata so najgolema fizi~ka i duhovna mo} na svetot, polesno e da se sfati od kade vo Zapadna Evropa iznikna idealizacijata na ona {to }e dobie ime Grcija.

Ako se porazmisli ~ovek }e se pra{a kako e mo`no kirios Sokrat, levo, osnova~ i rektor na Akademijata, prika`ana kako onolku impozantna struktura i forma, da ja ima, pred 2.500 godini, sudbinata na Qube Bo{kovski? Prvo da se spasi (zaradi edna op{ta amnestija vo 405-ta) od nekoj toga{en, da re~eme Hag bez da znae deka (uslovno ka`ano) vo Skopje tokmat sro~ni reformi na sudstvoto i deka go ~ekaat novi obvinenija (korupcija na mladite lu|e i podbivawe so gradskata religija) vrz osnova na koi edna transformirana porota }e mu zvizne smrtna presuda vo 399 godina p.n.e. Sokrat, nasproti sovetite na vernite u~enici, poslu{no ja prifatil pa ispivajki sok od hemlok }e umrel (sporo i bolno) e|u malubrojnite sledbenici. Ova e poznato i zdodevno no interesno e, neli, zo{to Rafael ne zel vo istiov od nego izmislen ambient da ja naslika taa scena koja e daleku podinami~na, so nesporedlivo pogolema dramatika na velikoma~eni{tvo? Zatoa {to Sokrat tvrdel deka znaeweto i odlikite, dobroto, se tolku isprepleteni deka nikoj `iv ne pravi ni}{to lo{o svesno, deka site do posledniot go pravime ona {to sekoj od nas go misli za najdobro. Lo{oto proizleguva od neznaeweto, od gluposta a ne od slabata volja ili karakter (toa se vika "akrasia") na ~oveka.

Aristotel, zaslu`uva majstorot da mu se povratime malku, ima zadol`eno i drugi. Koga bevme mladi Jordan Anastasov (prekrasen profesor, ibeovec) ni predava{e logika i sli~ni trici i ne u~e{er deka formata ja opredeluva sodr`inata . ^ist Aristotel. Se na svetov (predmetite isto) imaat potencijal (sostav) i pojavna realnost (forma) pa taka edna oreova cepanica ima potencijal (spored Aristotel, neli) vo sorabotka so mojot star i drag prijatel ^u{karo od [~ip, da stane skapa skulptura. Toa va`i kolku za gluvar~e na vetrot tolku za nebotani~ki, bio-semenca: imaat, potencijal da stanat "`ivi formi".

Gri`livo izme{ano i uskladeno so normite na hristijanskata crkva stavovite na Aristotel (izneseni vo okolu 150 naslovi, "traktati", od koi 30 se so~uvani) }e stanat filozofski sistem {to i povtoruva~ite znaeja deka se vika Sholastika i taka oficijalna filozofija na site sveti tatkovci, vklu~itelno Vojtila, i na celata mo}na edinstvena i seop{ta (katolikos zna~i seop{t) crkva so sedi{te vo Vatikan. Poentata mi e da pra{am: {to mislite, va`i li toa (sholastikata) za Univerzitetot Aristoteliu vo Solun ili ne?

Aristotel }e da e Makedoec ( od Stagira, na Halkidik) ama za da ne se zanese g-sn Stefov nema da insistirame na toa. Tatko mu bil lekar kaj makedonskite kralevi. Na 17 go pratile da u~i filozofija kaj Platon (lekarsko dete, so pari, pa ja kva~el naukata nekoi 20 godini) i makar{to bil brilijanten u~enik (mnogu mu kontriral na profesorot) ne stanal rektor na Atinskata {kola (Platonovata Akademija) po smrtta na mentorot pa prvo oti{ol vo Mala Azija a potoa (338 godina pr.n.e.) se vratil doma, vo Makedonija. Tamu stanal tutor (nastavnik) na Aleksandar. Koga Sa{a ja osvoil Atina, Aristotel (kako okupatorski mo}nik) sro~no se nacrtal, {to bi rekle, na mestoto na zlostorot, i tamu osnoval svoja filozofska {kola nare~ena Liceum. Me|utoa, po smrtta na Aleksandar atiwani se okura`ile neli, se pobunile protiv gnasniot makedonski okupator pa Aristotel, za da kurtuli glava, fatil xade za Evija kade nabrgu potoa umrel. Ona {to Platon go razlaga od 5-ta do 8-ta kniga na Republika veli deka mo`e da ostoi i saglam ~ovek i saglam gradska uprava - ako ima kompetentnost odnosno znaewe. Interesno koga izborniot {tab na Risto Penov tvrdi deka Trifun ne e kompetenten i deka }e upropasti se za{to Risto bil kompetenten. Kaj Platon pi{uva deka bogatstvoto go spasuva ~oveka od nepravi~nost. So drugi zborovi - glasajte za Trifun Kostovski i nemate gajle. Ete eden konkreten, mnogu poednostaven primer, od Atinskata [kola!

OUR EDITORS FIND
EMBORIKI FINE




SUPERB BAKERY PRODUCTS BY