| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| SODR@INA Kako vo Grcija? Geografija, Klima, Regii, Naselenie, Jazik, Istorija, Stopanstvo, Resursi, Industrija, Banki i osiguruvawe, Vlast, Parlament i vlada, Vojska i policija, Carina, Sudstvo i Advokatura, Partii, "Makedonskoto pra{awe", Zdravjeto na pat, Transport, Obrazovanie i Nauka, Umetnost, Kultura, Sport, TURIZAM Smestuvawe, Ishrana Atika, Beotija, Epir, Makedonija, Solun, Peloponez, Tesalija, Trakija OSTROVITE Dodekanezi, Egejski ostrova, Evija, Jonski ostrova, Kikladi, Krit, Rodos, |
 Kaj Vasilija-Cica Vasilevska imav, bez protekcija, ~ista petka po geografija i ako toa {to gi pametam tie fakti celi 49 godini ne{to vi ka`uva, toga{ veruvajte mi na zbor deka treba dooobro da si pripovtorite za {to vsu{nost stanuva zbor koga }e se re~e deka Grcija vo princip ima mediteranska klima. Ona "vo princip" ili so drugi zborovi "vo osnova" se lastik-komponenti za da mo`e vistinskoto zna~ewe na terminot da se rastega do mila volja. Onaa prekrasna Goranova strofa, koja so muzikata na Vlatko stana himna na gradot, deka "Skopje ima ~udna klima" e pesni~ka za mali deca ako taa konstatacija se sporeduva so klimata na Atina i edno polovina Grcija. Preku leto so visokiot atmosferski pritisok sinoto nebo na Atika usvituva kako vr{nik. Oficijalnata prose~na dnevna temperatura iznesuva 27,5 celziusovi, no koga radioto }e objave{e deka meteorolo{kiot zavod veli deka e 28, vo isto vreme tri termometri vo senkite pod streite na terasite na op~umenata vila vo Paleo Psihiko (kraj na Atina kade sekoga{ temperaturata e barem 2-3 stepeni poniska okolku okolu Zapion ili stariot Olimpiski stadion) unisono poka`uvaa 30,3 stepeni. Duri i dol` bregot, spored Enciklopedija Britanika, temperaturata so denovi dr`i 38 stepeni. Gr~kata gradska urbanisti~ka filozofija pa i arhitektura, ova osobeno va`i za Atina i za Solun ne se rasfrlaat so povr{ini za zelenilo. Vrelinata na Yvezdata se reflektira od asfaltot i mermerot a deozoniziraniot vozduh klimatski nepodnoslivi Eden Mladen Gavrilovik, nekoga{ diplomatski urednik na Tanjug, go pi{mane{e svojot kolega Sveto Lukik da ne doa|a na negovo mesto kako dopisnik od Atina velejki mu da vnimava na pritisokot, da ne ja klava glavata v torba za{to "letata vo Atina se pekolni, moreto rtol soleno a kola~ite preslatki. U`as!". Toj visok atmosferski pritisok gi pravi no}ite vol{ebni za{to po nebesniot svod se rojat bleskavi trepetlivi yvezdi, soyvezdija, maglini i galaksii preku koi {partaat tolku meteori vo plamen {to naprosto e nevozmo`no da ne se sovpadne `elba so nekoja od tie pa|a~ki yvezdi. Koga }e dojde{e vreme da ja se napu{ta Grcija, na vra}awe doma, nema{e ~ovek a da ne re~e deka vremeto pominato vo Atina bez ogled na nejzinata grozna klima mu bilo najubavo vo `ivotot. Ne e sekade taka. Ova e fin link so teku{ti i istoriski meteo-informacii i sekako treba da go prokonsultirate pred poa|awe. |
|
|---|---|---|
