Golemite proekti obi~no se sogleduvaat poobjektivno od distanca. Ne stanuva zbor samo za vremensko i prostorno rastojanie. Za {togode odmereno zaklu~uvawe nu`na e i nekoja idejna ili ideolo{ka oddale~enost od ona {to se prosuduva. Taka i so Prvite moderni olimpiski igri inaugurirani na 25 mart 1896 godina vo Atina, taka i so ovie sega{nive.

Sigurno deka pokraj se drugo Atina 1896 e izraz na vozobnovenoto soznanie deka fizi~kata kultura e neraskinliv del na civiliziranoto ~ove{tvoto.

Me|utoa nema somnevawe deka i tie prvi "moderni" Igri ednovremeno prettavuvaat obnova na edna fama ako ne i perverzno i zama{no ne(do)razbirawe vo imitiraweto na originalite. Olimpijadite od sekoga{ bile lesno kamufliran praznik na aristokratijata i finansiskata oligarhija za smetka, no i za sre}a i zadovolstvo na milijardite ostanati lu|e na planetata. Bez razlika {to vo realizacijata se prili~no vo ras~ekor so deklariranite principi - tie nikoga{ ne bi mo`ele da prerasnat vo ova {to se denes bez idealizmot na tie proklamirani aspiracii za fer sportski i kulturen natprevar me|u lu|eto.

Organiziraweto sportski natprevari e praksa stara nekoi 3500 godini. Fakt e deka od 776 godina p.ne. pa do 217 godina od na{ata era (zna~i blizu 1000 godini) vo Olimpija, na Peloponez, se odr`uvale festivali, natprevari vo sportski i umetni~ki disciplini. Igrite {to se odr`uvale vo Olimpija, jasno, se vikale Olimpiski Igri. Onie pak {to se prireduvale vo Delfi se vikale Pitijski Igri dodeka organiziranite vo Korint se poznati kako Istmijski Igri. @enite si imale svoi Herejski Igri, spored Hera, soprugata na Zevs. Kon krajot na 6-ot vek p.ne. sli~ni igri se organizarale vo Nemea, Aleksandrija, Antiohija, Rim i u{te vo 140 drugi gradovi. Vo 393-ta godina rimskiot imperator Flavius Teodosij Prvi izdal dekret so koj se ukinati site Igri, navodno zatoa {to bile "pagansko" nasledstvo. Olimpiskiot ogan }e zgasne. Taka }e pomine milenium i polovina, se tamu do polovinata na 19-ot vek.

Sporedno no interesno pra{awe e zo{to baronot, kako ideen tatko, spiritus movens i decenii edinstven ili glaven sponzor na novite igri, ne insistiral tie da se vozobnovat na vistinskata lokacija, vo Olimpija? Germanskiot arheolog Ernst Kurtius ve}e vo 1881-ta ja imal otkopano celata lokacija na Olimpija, so se stadionot i drugite objekti. Zo{to de Kuberten na kongresot {to sam go svikal vo Pariz vo 1892 ne nastojuval prvite moderni igri da se odr`at vo Olimpija koga ve}e bil ustroen principot tie potoa da {etaat niz svetot? Vo 1894-ta, koga nekako go proturkal predlogot za Atina kako lokacija vo 1896-ta, sega{nata metropola bila selo, turska kazba bez saglam ku}a nitu dvorec za uvezeniot kral.
Samiot stadion (Panathenaikos, izgraden 330 p.ne.) bil pogolema ruina od onoj vistinskiot vo Olimpija. Bogatiot arhitekt Georgios Averof so donacii i organizacija najmnogu pomognal da se obnovi stadionot makar{to go sklepale so zadocnuvawe i nesoodveten za tr~awe. Sviocite mu bile tolku ostri {to natprevauva~ite usporuvale za da ne izletaat od patekite. Stadionot imal drveni tribini {to gi bojadisale za da izgledaat kako da se bo`em mermerni. Parite {to gi dal se izar~ile a gradbite gi nemalo pa toj se soglasil so predlogot na nekoj spreten Grk da se izdadat olimpiski marki (vo blokovi od ~etiri, desno, so motiv na dvajca bora~i) preku koi da se dofinansira prvata Olimpijada. (Patem samo: Olimpiskata filatelija e poseben izvor na prihodi i - skandali. Olimpiskiot muzej vo Lozana ima 12.000 marki izdavani niz svetot - aktivnost koja striktno ja kontrolira MOK . Vo 1928 godina vo Portugalija se izdadeni prvite marki na koi se prika`ani olimpiskite krugovi a 90 otsto od prihodot Nacionalniot olimpiski komitet trebalo da gi koristi za finansirawe na podgotovkite na sportistite. Portugalskata po{ta parite gi prefrlila na smetka na nacvionalniot komitet no na sredstvata im se gubi traga i do den dene{en ne e ustanoveno kade oti{le tie sredstva.)

Navistina zo{to vo Atina - samata bez pogodnosti - trebalo da se obnovuvaat klasi~nite Igri koi celi 1000 godini se odr`uvale vo Olimpija?

Mislam deka odgovorot se krie vo faktot deka d-r Vilijam Peni Bruks, siroma{en provinciski lekar od mestoto Venlok, vo [rop{ajr, vo Anglija, organiziral i izvel svoi "Olimpiski igri" u{te 1860-ta godina na razni mesta, me|u drugoto i vo Atina. Patem, vo toj ist Venlok, vo Anglija, do den dene{en se organiziraat "Olimpiski igri" no na nekoi drugi principi od onie na MOK. Baronot go poznaval d-r Bruks li~no i mnogu dobro i od nego delumno ja pozajmil idejata za vovedduvawe fizi~ko obrazovanie vo site u~ili{ta i organizirawe olimpijadi. Za razlika od Bruks, baronot imal i pari (debeli) i vrski (vlijatelni) i ambicii (nepresu{ni) i volja (~eli~na). So toj arsenal i gi organiziral onie igri vo Atina 1896-ta, celi 36 godini po onie koi, isto vo Atina, gi podgotvile Angli~anite od Venlok. (Na fotosot desno, kralicata Elizabeta Vtora so vojvvodata od Edinburg vo poseta na Venlok, vo koj i natamu se odr`uvaat "Olimpijanski Igri".)

Maratonskata trka

Do pred edna godina me|u vramenite semejni trofei, diplomi i blagodarnici od razni strani, se nao|a{e i eden sertifikat koj so malku logi~na gimnastika gi stava legendarniot vojnik Filipides, zamo`niot Luis Spiridon i sin mi Igor Popov na ednakvo ramni{te. Site trojca, sekoj vo svoe vreme, go imaat istr~ano originalnoto rastojanie od Maratonskoto pole do centarot na Atina, a Spiridon i Igor imaat nekakva potvrda za toa.

Od niv trojca samo Spiridon e olimpiec. Toj, vo mart1896-ta godina, vo ona {to so vreme }e stane najpresti`na disciplina, gi ostavil zad sebe ostanatite 15 maratonci.

Denes maraton na olimpijadite tr~aat po stotina atleti. Meri Biard, uredni~ka vo Tajmsoviot Literaturen dotok, avtorka na knigata "Partenonot" i odli~en poznava~ na olimpizmot, veli deka neprekinato se {u{ka(lo) deka Spiridon pobedil javajki eden del od patekata na kow. Nikoj ne se pra{uva kako na zgodno mesto, bez da vidat gr~kite i drugi sudii na fer-plejot se na{ol brz at za Spiridon bez nikoj od gr~kite i drugi sudii da go vidi toa? Prosto e apsurdno Filipides na Maratonskoto pole da ne mo`el da najde ni magare iako vo bitkata u~estvuvala brojna kowica tuku moral da tr~aa do Atina. Oficijalnoto vreme na Spiridon bilo somnitelno podobro od ona {to go postignal vo podgotovkite. Biard poso~uva deka u{te od prviot den modernive olimpiskite igri bile manipulirani i deka toa bilo praksa i so onie klasi~nite, od pred 2500 godini. Taa potse}ava deka Spiridon bil prinuden da glumi selanec iako bil od zamo`no atinsko semejstvo i deka bil opsipan so primamlivi podaroci od atinski bogata{i - {to bi se reklo sponzori - toga{ dovolna pri~ina za sekavi~na diskvalifikacija. Sosema e sporedno deka nikoga{ dotoga{, vo Olimpija ili kade i da e, ne postoela takva disciplina.

Maratonskata trka e izmislica na nekoj Mi{el Breal poddr`ana i vo realizacija na baron Pjer de Kuberten. Kako glaven finansier na prvite igri mo`el da vovede "maraton" kako olimpiska disciplina ne obyrnuvajki se na toa deka nitu na Atiwanite, a potoa ni na Rimjanite ne im pa|alo na um da ustrojat takov vid natprevar iako imale edno 500-600 godini vreme da se setat za takva mo`nost.

Zvu~i neverojatno da se voveduva trka koja bila "istoriski" smrtonosen napor za trenirni glasnici - koga se znae deka MOK ja izbri{al trkata 800 metri `eni otkako na nekolku natprevaruva~ki im se slo{ilo po trkata.

Spored istoriskite prilozi na Heraklit, treniraniot trka~ i vojnik Pheidippides (se pi{uva i Phidippides odnosno Philippides) bil praten na drugo mesto i so druga zada~a. Pred sudbonosniot sudar me|u persiskata i atinskata vojska, Miltijades go pratil Filipidesa vo Sparta, da ja prenese molbata na Atina za pomo{ vo pretstojnata bitka so Kserksovata armija. Spored analite izdr`liviot glasnik ja izvr{il misijata i za dva dena gi sovladal 140-te kilometri strmini preku planinata Tajgetos do Sparta. Doma}inite ne se poznati nitu dare`livi nitu kako pritresni. Go ostavile da se vrati kako {to si do{ol. Ako navistina kutriot Filipides trebalo za pet-{est dena da sovlada 360 km. za{to nikoj ne sakal da mu dade kow, mo`ebi navistina umrel, od maka {to edno-dve go pra}ale da nosi glupavi poraki.

Samata bitka e isto interesna. Vo odbrana od prvata persiska invazija od 490-ta godina Atina nabrzina prisobrala armija ~ie komanduvawe im bilo dovereno na 10 generali. Tie dejstvuvale kako nekoga{noto pretsedatelstvo na SFRJ: sekoj od niv imal 24 ~asa (eden cel den) vo koe vreme bil operativen vrhoven komandant. Petmina bile za toa da se ~eka Persijancite da dojdat do pred Atina a petmina bile da se atakuvaat pred da dojdat. Kalimahus, civilen funkcioner na Atina, go razre{il sporot izjasnuvajki se za napad. ^etvorica od generalite se povlekle vo polza na Miltijades pa taka toj fakti~ki stanal vrhoven komandant. Vo momentot koga doznal deka persiskata kowica u{te ne e dojdena do glavninata, i edeka ako ~eka }e nema nikakva {ansa - naredil napad. Vo toa edno septemvrisko popladne na Maratonskoto pole vo severoisto~na Atika, 10.000 Atiwani so 1.000 Platejci ja napadnale persiskata pe{adija od 15.000 lu|e. Persijancite ne go izdr`ale naletot i se povlekle kon flotata do bregot.
Gr~ki izvori velat deka Persijancite zad sebe ostavile 6500 mrtvi nasproti 192 zaginati Atiwani, me|u koi i Kalimahus.

Pierre de Feri, Baron de Coubertin

Pjer de Feri, Baron de Kuberten e roden (na den Nova Godina 1863 vo hotelski apartman na ulica Odino br. 20 vo Pariz) i vospituvan (preku leto vo semejniot zamok, Chateau de Mirville kaj Avr vo Bretawa) kako aristokrat vo burno vreme, koga giqotinirani, glavite na blagorodnicite se trkalale niz Francija kako lubenici. Bil edno od ~etiri deca, imal finitet za literatura i istorija no se razvival sporo. Negovoto detstvo e vreme koga vnukot na golemiot Napoleon Bonaparta e prvo pretsedatel na Vtorata Republika a potoa imperator kako Napoleon Treti. @estoka klackalka za francuskoto blagorodni{tvo. Toa e vreme koga Francija pra}a vojski preku Atlantikot vo Meksiko, preku Alpite kon Afrika, koga \uzepe Garibaldi mar{ira na Sicilija obedinuvajki ja Italija, Leseps go kompletira Sueckiot kanal a ideite na Sen-Simon se zakon na denot.

No toa e isto taka vreme koga koga Oto fon Bizmark zapo~nuva da ja gradi Germanija vo super-sila. Vo 1871 Francija }e se izla`e da zavojuva pa germanskite trupi }e promar{iraat pod Triumfalnata arka vo Pariz kako pobedni~ka vojska, I ne{to pobitno: toa e vreme na Pariskata komuna koja Karl Marks promptno }e ja deklarira kako prvo vostanie na proletarijatot protiv ugnetuva~kata bur`oazija. Pjer de Kuberten imal veke {est godini koga Germanija ke i pomogne na francuskata reakcija da go opku`i Pariz i vo neramnopravna borba vo tekot na Krvavata nedela (21-28 maj 1869) yverski da go zadu{i obidot da i se dade samostojnost na sekoja op{tina vo zemjata. Otkoga na Yidot na federalistite vo grobi{tata Per-La{ez }e gi zastrelaat poslednite braniteli, Trupite na vladata na Tier }e izvr{at kole` na 20.000 komunari a desetici iljadi }e gi pratat vo zato~eni{tvo po tropskite kolonii.

De Kubertenovi, nasproti republikanskiot vozlet na Gambetta, se rojalisti. Tie }e se opredelat za vojvodata od [ambord vo nategaweto dali i so kogo (Burbonskata ili Orlenskata loza) da se vozobnovi monarhijata. Toa e vreme koga na darovitetite i hrabrite blagorodnici se im e dostapno i mo`no. Sigurno deka toj sudbonosen vrie` poveke od se drugo go ispolnuval sekojdnevieto na semejstvo Kubertenovi. Provinciskoto baronstvo nema nacionalen presti` vo zemja kako Francija. Koga }e zamom~i, onaka skromno nadaren no uporen Pjer de Kuberten {e Toa }e sogleda deka nastapuva inflacija i obezvrednuvawe na vekovni kralski lozi, vojvodski i princevski semejstva so ogromni imoti i nesporedliva mo} i uverliv poraz (preku general Bulan`e) na nastojuvawata da se revitalizira monarhijata i ulogata na aristokratijata. I toga{ }e se opredeli da go posveti ne samo `ivotot tuku i celiot semeen imot na afirmirawe na fizi~kata kulktura vo obrazovniot sistem i obnova na Olimpiskite Igri.

Na 25 noemvri 1892 na sobranie na Francuskata Atletska Federacija toj }e apelira za globalna kulturna ekspanzija i dominacija : "Ajde da gi izvezuvame na{ite vesla~i, na{ite trka~i, na{ite me~uvalci vo drugi zemji. Toa e vistinska Slobodna Trgovija na idninata;" no nema da uspee.

Dve godini podocna na me|unaroden sobir organiziran so sosema cel (79 delegati na 49 razni sportski organizacii od 9 zemji) kako posleden zaklu~ok (spored pismo na de Kuberten "samo za da me zadovolat mene") prisutnite }e se izjasnat (bez nikakva nivna obvrska) vo prilog na idejata (vo Pariz vo 1900-ta godina) da se organiziraat Igri. Drugo }e se slu~i.

Potoa na (maglovito izbraniot) Me|unarodniot olimpiski komitet (MOK) od 14 ~lena - Atina }e mu se stori popogodna lokacija od Pariz dodeka {est godini podgotovki mnogu dolgo vreme za ~ekawe. Atina oficijalno }e odbie da bide doma}in - no toa nema ni{to da mu zna~i na Kuberten. Na 6 april 1896 (nepolni 18 meseci po haoti~nite izmeni) vtoriot gr~ki kral Xorx I na Helenite (blagorodnik od danskoto semejstvo Gl?cksburg kogo golemite sili % go opredelija na Grcija po nesre}noto vladeewe na Oto Bavarski) }e gi otvori prvite moderni igri vo Atina. Kosturot na negovit koncept poka`uva deka ~ovekot `iveel vo nekoj nerealen svet. Spored odredbite na povelbata koja mu e platforma na idnoto olimpiosko dvi`ewe - proizleguva deka toa }e bide otvoreno samo za onie koi imaat vreme i sredstva da sportuvaat (dresirajki i javajki kowi ili igrajki golf i kriket) od zadovolstvo. A toa se samo aristokratite i bogatite. Ni toj ni negovite ne mo`ele, izgleda, da ja sfatat dlabo~inata na promenite ne samo vo Francija tuku vo svetot. Industriskata i bur`oaskata revolucija se izmanifestira kako Izbira~koto telo od deset milioni lu|e nasproti 200.000 vo vremeto na nivnite tatkovci.

Kone~no, toa e vreme koga sindikatite niz zemjata }e se obedinat vo Generalna konfederacija na trudot (Confederation Generale du Travail, CGT) koja }e deklarira politika preku direktni akcii, sabota`i, gra|anska neposlu{nost, bojkoti i {trajkovi (osobeno generalni {trajkovi) kako edinstveno efikasno legalno oru`je Francija da se transformira vo rabotni~ka dr`ava. Ogromnoto mnozinstvo rabotnici stanuvaat 'rbet na novoformiranata Socijalisti~ka partija.

Poentata e deka me|u 1887 i 1889, baronot bezuspe{no }e lobira za svojot koncept na Olimpiski Igri vo Velika Britanija i SAD dodeka Gustav Ajfel }e ja izgradi 300-metarskata kula po povod Svetskata izlo`ba ustroena vo Pariz po povod 100-godi{ninata na Francuskata revolucija. De Kuberten nema da se obeshrabri od neuspehot preku brojnite kongresi taa godina da dobie poddr{ka za svojata ideja. Pet godini podocna - }e uspee i 1894-ta }e se formira Me|unarodniot olimpiski komitet. MOK mnogu brzo }e stane simbol na ideja koja nema ama ba{ ni{to op{to nitu so globalniot socijalen vrie` i realnost nitu so porivot na site mladi lu|e da u~estvuvaat vo ramnopravno i {irokodostapno sportsko i(li) drugo odmeruvawe na darbite. Konceptot na obnova na Olimpiskite igri na Kuberten e vidlivo neveren na proklamiranite postulati, vidlivo opremen da go kontrolira celiot sport vo globalni dimenzii i kako takov }e dobi zdu{nata potkrepa na aristokratskata i finansiska vlade~ka (masonska) mre`a komponirana od vlijatelni poedinci i mo}ni institucii.

Na prvite igri 1896-ta vo Atina }e u~estvuvaat i slu~ajni namernici, turisti podgotveni da se soble~at i da se natprevaruvaat. Toa denes e nezamislivo. No i sega{niot red na olimpiski normi vo selekcija na u~esnicite pravi parodija kolku od gesloto "Va`no e da se u~estvuva" tolku i od konceptot na Igrite kako praznik na masovnata fizi~ka kultura.

De Kuberten smetal deka `enite ne se "gletka" za publikata koga bi se pu{tile da se natprevaruvaat. De Kuberten insistiral i uspeal vo site moderni Olimpijadi od 1912 do 1948 godina, da ima i oficijalni "umetni~ki discipli" vo koi se osvojuvale medali. Me|u tie sega zaboraveni disciplini bile poezija, arhitektura, urbanizam, drama, slikarstvo, skulptura, epska pesna i sl.

Iako pretsedatel na MOK, Pjer de Kuberten se natprevaruval (bo`em anonimno) vo poezija i vo 1912 godina vo Stokholm ima, sosema oficijalno, osvoeno olimpiski zlaten medal za stihoklepstvoto "Oda na sportot" ~ii posledni strofi zavr{uvaat vaka:

Sporte, ti si Hrabrost!
Sporte, ti si ^stitost!
Sporte, ti si Plodnost!
Sporte, ti si Progres!
Sporte, ti si Mir!

( Titulite ne pomagaat vo pi{uvaweto: Pjer de Kuberten na rabotnata masa ve}e zakiten so zlaten medal
za poezija koja so pet finalni strofi kako ilustracija za objektivnosta na MOK e pretstavena malku pogore)

Veruvajte mi na zbor deka taa negova oda ne zvu~i ni{to podobro nitu vo nejziniot francuski original. Mislam deka nema potreba da se pleskaat pe`orativi za etikata na toa "olimpisko zlato" na francuskiot baron.

DRAMATA NA XIM TORP, BRUKATA NA BRENDIX

Pointeresno e toa {to taa ista godina vo Stokholm dvoen olimpiski pobednik (vo pentatlon i dekatlon) bil Amerikanecot Xim Torp. Torp bil tolku superiorion {to na prviot zad sebe mu begal celi 598 poeni. {vedskiot kral bil tolku impresioniran {to na Torp mu podaril bronzana bista velejki mu: "Gospodine, vie ste prv atlet na svetot". Legendata veli deka Torp, poluindijanec, odgovoril sosema neformalno: "Blagodaram, kralu" a pred da zamine nazad za Amerika ruskiot car Nikolaj Romanov }e mu podari skapocen zlaten sad so blagorodni kamewa vo znak na negoviot li~en voshit. Otkako }e se vrati doma Torp }e go dostasaat takvi nepravdi {to }e bidat motiv za film vo koj negoviot lik }e go tolkuva Bert Lankaster. Pjer de Kuberten }e bide re`iser na dramata a negoviot slepo poslu{en Ejveri Brendix, amerikanski multimilioner, tolkuva~ na ulogata na negativecot. Za da se razbere zapletot treba da se znae deka i vo dvete disciplini vo koi onaka nadmo}no pobedil Torp, se natprevaruval i Ejveri Brendix. Pretsedatel na Amerikanskiot olimpiski komitet od 1929, potpretsedatel na MOK od 1945 a potoa despotski pretsedatel na MOK od 1952 do 1972 godina. E toj Brendix vo 1912 ne mo`el ni peticite da mu gi vidi na pobednikot: vo pentatlonot bil {esti a vo dekatlonot {esnaesetti zad Xim Torp.